Bilo je prijetno nedeljsko jutro, ko sem se odpravila na sprehod in sredi poti odkrila, da sem pozabila, da se morajo namestiti protibolečinski obliži na mišico, na nogi, ki me je bolela od včerajšnjega treninga. S kremo sem se namazala, ampak to ni bilo dovolj. Včasih sicer pomaga, da se namažem kremo, ki hitreje segreje mišico, ampak ko je prisotna bolečina zaradi obremenitve potem si moram vseeno pomagati s tem, da se namestijo protibolečinski obliži kar se da hitro. Na srečo me mišica vseeno ni tako zelo bolela, da ne bi mogla prehoditi poti, po kateri običajno hodim, tako, da sme brez večjih težav opravila sprehod in prišla domov.

Takoj, ko sem prišla domov, sem odšla pod jutranji tuš in poskrbela, da se protibolečinski obliži namestijo, da se, kar se da hitro znebim bolečine. Čeprav je bila bolečina še nekako znosna, vseeno raje opravljam svoje delo brez bolečin. Zlasti v nogah, saj sem ugotovila, da z zelo velikim težavami sedim pri miru in sem skoncentrirana na delo.

Ko so protibolečinski obliži vendarle začel delovati in nisem čutila več nobene bolečine, sem končno lahko začela delo. Ta dan nisem imela načrtovanega treninga, kar je bilo zelo dobro, saj je sem takoj vedela, da se bo moja bolečina v nogi do naslednjega dne po vsej verjetnosti umirila. Če mi pa protibolečinski obliži ne bo dovolj pomagali, bom pa morala jutrišnji trening preskočiti. Vseeno je bolje, da kakšen dan ne grem na trening kakor pa, da pretiravam in si naredim kakšno poškodbo, ki se bo dlje časa zdravila kakor pa neka bolečina, ki se običajno zdravi le nekaj dni. Samo enkrat sem to naredila, da nisem bila pazljiva in nikoli več, saj me je to stalo tri mesece brez treninga, česa takšnega si pa vseeno ne želim več doživeti. Vseeno potrebujem gibanje na dnevni bazi, in zato so protibolečinski obliži nekaj zelo dobrega, ampak moram vseeno to uporabljati po pameti.