Punčke že, kot majhne razmišljajo, kako se bodo enkrat poročile in se oblačijo v nevesto. Fantje so drugačni, oni so mični, borbeni, njim se to ne zdi ravno zanimivo. Tako je tudi prav. Sama sem vedno sanjala, da se bom poročila mlada. Nikakor si nisem predstavljala poroke, ko bi bila že starejša in dlje časa s fantom. Zgodilo pa se je ravno to.

S fantom sem živela že kar nekaj let, ko so tekla najlepša leta, da bi se poročila, se nisva, ker nisva imela denarja. Seveda pa nisva bila za to, da bi nama poroko plačali starši. Vedno sva si želela čisto svojo poroko. Tako so leta tekla, midva sva na veliko šparala in končno je prišel čas, da sva bila za to, da se poročiva. Sama priznam, da sem bila žalostna, ker nisem bila mlajša, vendar vse ima svoj pomen, sem si takrat razlagala. Najina ljubezen res ni bila tista začetka, bila je veliko bolj globoka. Pri nama se je razvilo že veliko več, spoštovanje eden do drugega, skrb eden za drugega in preživljanje skupnih trenutkov brez drame.

Tako sva tudi organizirala poročni dan, čisto preprosto, sproščeno. Ohranila sem samo to, da sem se vedno želela poročiti s klobukom in tako sem tudi se. Čeprav poroka ni bila na morju, da bi klobuček še lepše izpadel, sem se v svoji obleki počutila fantastično. Ne, nisem se preoblekla ponoči, celo noč sem bila isto oblečena. Tako sem si želela. Naši gosti so imeli priskrbljeno prenočišče, tako da smo se lahko vsi sprostili in uživali v prekrasnem večeru, ki se je zavlekel do jutranjih ur. Zjutraj pa sva kot mož in žena skupaj s prijatelji in starši spila prvo jutranjo kavo.